Možganska kap ostaja eden vodilnih vzrokov invalidnosti in smrti po svetu. Kljub napredku v akutnem zdravljenju (tromboliza, mehanska trombektomija) ostaja rehabilitacija dolgotrajen proces, pri katerem je cilj obnoviti nevrološke funkcije in zmanjšati posledice hipoksije v možganskem tkivu. V tem kontekstu se vse pogosteje preučuje hiperbarična kisikova terapija (HBOT), ki s povečanjem parcialnega tlaka kisika v krvi omogoča boljšo oksigenacijo poškodovanih možganskih področij.
Bibliometrična analiza raziskav med letoma 2000 in 2022 razkriva, kako se je zanimanje za HBOT pri možganski kapi razvijalo, katere države in institucije vodijo raziskave ter katere teme so v ospredju.
Metodologija analize
Analiza je zajela članke iz podatkovnih baz PubMed, Scopus in Web of Science v obdobju 2000–2022. Iskalni izrazi: “hyperbaric oxygen therapy” AND “stroke”.
Pregledani so bili:
-
število objav po letih,
-
najpogosteje citirani članki,
-
vodilne raziskovalne institucije,
-
tematski trendi (klinične študije, eksperimentalni modeli, nevroplastičnost, rehabilitacija).
Rezultati bibliometrične analize
1) Rast zanimanja po letu 2010
Število objav o HBOT pri možganski kapi se je po letu 2010 več kot podvojilo. Največji porast je bil med letoma 2018–2022, kar sovpada z razvojem naprednih slikovnih metod (fMRI, PET) za spremljanje oksigenacije možganov.
2) Vodilne države in institucije
-
ZDA, Kitajska in Izrael vodijo po številu objav.
-
Pomembne raziskovalne skupine delujejo na univerzah v Tel Avivu, Pekingu in Floridi.
-
Izraelske študije (Efrati et al.) so med najbolj citiranimi, saj dokazujejo izboljšanje kognitivnih funkcij po HBOT pri kronični fazi kapi.
3) Tematski poudarki
-
Nevroplastičnost in regeneracija: HBOT spodbuja rast novih žil in aktivacijo dormantnih nevronov.
-
Kognitivna rehabilitacija: izboljšanje spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij.
-
Antioksidativni učinki: zmanjšanje oksidativnega stresa in vnetnih markerjev.
-
Kombinacija terapij: HBOT + fizioterapija + kognitivni trening kaže najboljše rezultate.
4) Ključni citirani članki
-
Efrati et al., Neurorehabilitation and Neural Repair, 2013 – dokaz izboljšanja kognitivnih funkcij po HBOT pri kronični kapi.
-
Hu et al., Frontiers in Neurology, 2020 – meta‑analiza učinkov HBOT na nevrološko okrevanje.
-
Chen et al., Brain Research, 2018 – eksperimentalni model hipoksije in regeneracije nevronov pod HBOT.
Diskusija
Analiza kaže, da se raziskovalni fokus premika od akutne faze kapi k kronični rehabilitaciji. HBOT se vse bolj obravnava kot nevrorehabilitacijska metoda, ki ne le izboljša oksigenacijo, temveč aktivira nevroplastične mehanizme – rast novih sinaps, angiogenezo in izboljšanje presnove glukoze v možganih.
Kljub obetavnim rezultatom ostajajo izzivi:
-
majhno število randomiziranih kontroliranih študij,
-
neenotni protokoli (tlak, trajanje, število terapij),
-
potreba po standardizaciji meril za oceno kognitivnega izboljšanja.
Bibliometrična analiza 2000–2022 potrjuje, da je HBOT pri možganski kapi v vzponu kot raziskovalno področje. Trendi kažejo premik od eksperimentalnih modelov k klinični uporabi, zlasti v kronični fazi rehabilitacije. Prihodnje raziskave bodo verjetno usmerjene v:
-
standardizacijo protokolov HBOT,
-
kombinacijo z nevrostimulacijo in fizioterapijo,
-
dolgoročno spremljanje kognitivnih učinkov.
HBOT se tako vse bolj uveljavlja kot obetavna podpora nevrorehabilitaciji po možganski kapi, z znanstveno podlago, ki se hitro širi.
Add comment
Comments